Fa’atauto Fa’atonu o le Fa’amasinoga o Fanua ma Suafa

By Deidre Tautua-Fanene 24 March 2018, 12:00AM

E 21 fa’atonu fou sa mafai ona fa’atautoina i le aso ananafi mo le Fa’amasinoga o Fanua ma Suafa.

O lea fa’amoemoe sa fa’atautaia i luma o lana afioga i le Fa’amasino Sili, Patu Tiavasue Falefatu Sapolu fa’apea ai ma fa’amasino ma Sui Peresetene o le Fa’amasinoga o Fanua ma Suafa.

Mai le to’a 21 o fa’atonu e to’afa ni fa’atonu tama’itai e aofia ai ma le tama’itai Tusitala Sinia o le Talamua, To’alepai Rula Su’a – Va’ai.

I lea fa’amoemoe sa saunoa ai le afioga i le Fa’amasino Sili i le taua o le galuega fa’afa’atonu i le fa’atautaia o fa’amasinoga o fanua ma suafa.

“Fa’afetai tele mo le ofoina mai o lo outou soifua tout e galulue ma tautua aim o le atunu’u e auala atu i le tofi fa’atonu o le fa’amasinoga o fanua ma suafa,” o le saunoaga lea a Patu.

“Ou te talitonu ua outou silafia lelei lava le taua tele o le fa’amasinoga o fanua ma suafa i o tatou laufanua ona o I’inei e fa’amasinoina ai measina a Samoa pe a tula’i mai se fe’ese’eseaiga i totonu o aiga nu’u ma afioaga e fa’atatau i suafa matai ma fanua fa’aleaganu’u.

“Ma o fa’aiuga ale fa’amasinoga o fanua ma suafa e le gata ina noatia ai tatou o lo’o soifua i le taimi nei fa’apea a tatou fanau lalovaoa ae noatia ai foi ma i latou e le’i soifua mai i lenei lalolagi.

“O le taua la o le galuega fa’afa’atonu o le fa’amasinoga o fanua ma suafa  ona e le gata ina e ‘auai ai pe a tauaofia le fa’amasinoga o fanua ma suafa, ae fa’apea pe a e ‘auai i le fa’atautaia o se fa’amasinoga o oe o se fa’atonu e tutusa lelei lava le malosi o lou leo i le fa’aiuga o le fa’amasinoga ma le leo o ali’i ma tamaita’i fa’amasino tou te auai fa’atasi i le fa’amasinoga.

“E le tau iso la le taua o le tofi fa’atonu ma lana galuega faiiI totonu o le fa’amasinoga o fanua ma suafa.”

Sa saunoa fo’i Patu i le taua o le tuto’atasi o le fa’atonu pe a tauaofia le fa’amasinoga ma lana fa’aiuga fai.

“E taua le tutoatasi, le fa’amaoni, ma le le fa’aituau e mo’omia e se fa’amasino i le fa’atulagaina o se fa’amasinoga ma le tutoatasi i le fa’amaoni ma le le fa’aituaua e mo’omia i se fa’atonu.

“E matuai mo’omia tele ia tulaga aua le fa’atumauina o le talitonuga ma le fa’atuatuaga o tagata i le amiotonu o le fa’amasinoga.

“E faimai upu a le tautoga fa’atoa uma ona tou fa’atinoina ‘o le a ou faia le mea moni i ituaiga uma o tagata e aunoa ma le fefe po’o le fa’apito, alofa po’o le loto tiga.’

“O nei upu o le a ou faia le mea moni i ituaiga uma o tagata, o lo’o momoli mai ai le feau taua e tutusa tagata uma i luma o le fa’amasinoga ma lalo o le tulafono.

“E le fa’ailoga tagata le tulafono, e tutusa le tagata malosi ma le tagata vaivai, e tutusa le tagata mauoa ma le tagata mativa e tutusa foi le tagata taualoa ma le tagata le taualoa.

“E le fa’ailoga tagata le tulafono ona o le gagana po’o le lanu o se tagata e le fa’ailoga tagata fo’i le tulafono ona o ni talitonuga fa’alelotu po’o nisi lava talitonuga o se tagata.

“E tutusa tagata uma i lalo o le tulafono ma luma o le fa’amasinoga.

“Ma o le tiute a so’o se fa’amasino ma so’o se fa’atonu o le fa’amasinoga o fanua ma suafa, o le fa’atinoina lea ma fa’ataunuuina le tulafono.

“Ona toe faapea mai le o upu o le tautoga, o le a ou faia le mea tonu i ituaiga uma o tagata e aunoa ma le fefe.

“O le tasi o le natura masani o le tagata soifua o le fefe a e le fefe i tagata e taufa’amata’u mai ia te oe, o lou fefe lea i tagata e sili atu lo latou malosi ia te oe.

“A le o le lena o lou fefe lea e fai se fa’aiuga e fa’aono le fiafia mai ai nisi tagata ia te oe, ae faimai le upu a le tautoga fa’afa’atonu ia ave’ese lou fefe ae fai le mea tonu,.

“Ona toe fa’apea lea o upu o le tautoga fa’afa’atonu o le a ou faia le mea tonu i ituaiga uma o tagata e aunoa ma le fa’apito ma o nei upu o le aunoa ma le fa’apito o lo’o fa’ataua mai ai le le fa’aituau o le fa’atonu ma le fa’amasinoga.”

Sa ta’ua e Patu o se tasi o vaivaiga fa’aletagata soifua e alia’e mai i nisi o fa’aiuga o le fa’aituau e masani ona fa’aupu e nisi le ituaiga vaivaiga lea o le fai ma le tau iai, ae faimai le upu a le tautoga ia e faia le mea tonu i ituaiga uma o tagata e aunoa ma le fa’apito.

“O se isi fa’aupuga ia le fa’aituau le fa’atonu i lona fa’atinoina o lona tiute fa’afa’atonu i le fa’amasinoga o fanua ma suafa.

“Ona toe faapea le o le tautoga, o le a ou faia le mea tonu i ituaiga uma o tagata e aunoa ma le alofa po’o le loto tiga.

“O le isi lenei natura fa’aletagata soifua ua tatou masani ai o le alofa.

“E masani ona e alofa i le tagata e alolofa mai ia te oe ma fai mealelei mai ia te oe, e te alofa fo’i i ou aiga ma au uo ma au uo mamae, ae faimai upu o le tautoga fa’afa’atonu ia ave’ese lou alofa ae fai le mea tonu.

“O le isi foi natura masani fa’aletagata soifua o le ita po’o le loto tiga po’o le fia taui masui atu i isi tagata.

“A e le ita, fia taui masui atu ia i latou e ita mai i a te oe e te ita ma e fia tauimasui atu i tagata e fai mea leaga mai ia te oe.

“Ae faimai upu o le tautoga fa’afa’atonu ia ave’ese lou ita po’o le loto tiga po’o le fia taui masui ae fai le mea tonu.

“E le faigofie la le fa’atinoina o le galuega fa’afa’atonu o le fa’amasionga o fanua ma suafa aua e iai taimi e fete’enai ai lona fa’atinoga ma o tatou natura fa’aletagata soifua.

“I se isi fa’aupuga poo le fa’auigaina o le tautoga fa’afa’atonu, e fa’apea i le taimi e fa’atinoina ai e le fa’atonu ona tiute fa’afa’atonu o le fa’amasinoga ua leai ni ana uo, ua leai foi ni ona aiga, ua leai foi ma ni ona suli ae fai le mea tonu.

“Masalo o le mafua’aga lea e fai ai upu a nisi o fa’amasino i nisi o taimi a se’ei loa i le nofoa fa’afa’amasino ua na’o oe lava ma le Atua pau lea.

“O lona uiga i le taimi e fa’atino ai e le fa’atonu ona tiute faafaatonu, e tatau ona malemo ifo i lalo ona natura masani fa’aletagata soifua ae fai le mea tonu.

“Ua le pei la le fa’atonu o le lautele o tagata ua latou masani ai ae ua fa’aleatua ia lana fa’aiuga ma i se isi fa’aupuga ua leai ni ona tagata a’o le agaga o le Atua ua nofo ma galue i totonu ia te ia.

“Ona fa’apea mai lea o upu o lo’o fa’ai’u ai le tautoga fa’afa’atonu ‘ia fesoaosani mai le Atua ia te au.’

“E pei ou te maitauina ua manatu nisi o nei upu ua nao ni upu e toma iai pe mapu iai pe a maea lana tautoga ae sei seei ane loa I le tofiga ua tofi ia iai.

“Ae ou te talitonu e lei tu’ufuaina nei upu i totonu o le tautoga fa’afa’atonu ale fa’amasinoga o fanua ma suafa, e pei ona iai nisi tautoga o nisi tofiga taualoa a le malo.

“Ou te manatu e iai le mafua’aga taua na mafua ai ona tu’u iai upu nei ia fesoasoani mai le Atua ia te a’u e fa’aiu ai tautoga a tulaga tofi taualoa a le malo.

“Ma out e manatu foi o le uiga faigofie o nei upu o le fesoasoani mai o le Atua ia te au e le lava oe na o oe I le tauaveina o lou tofi, e te manaomia le fesoaosani mai o le Atua ia te oe.

“O upu ale fai salamo a le atina’e e le Alii lou fale e galulue fua o e atina’e, a le leoleoina e le ali’i le a’ai e mataala fua o e leoleoina.

“O lona uiga pe a tuumai i lenei taeao a le galulue fa’atasi ma le Alii e galue fua lea tagata, a le mataala fa’atasi se tagata ma le Alii, e mataala fua lea tagata.

“O nisi foi o upu o loo i totonu o le Tusi Paia e fa’apea o le poto o le tagata o le vale lava lea I luma o le Atua.

“O le matou upu timai lea I lenei taeao ia alofa le Atua faafualoa lo outou soifua ma faatamaoaiga pea la outou tofa aua le galuega o le faamasinoga o fanua ma suafa o le malo o Samoa.”

I le fa’atalatalanoaga ale tama’itai ia To’alepai Rula Su’a Va’ai sa ia ta’ua ai le taua o lenei fa’amoemoe ia te ia.

“Lagona lava le fiafia ona ua mafai ona fa’ataunu’uina lenei fa’amoemoe.

“Pau lea o lenei fa’amoemoe e aualofa ai i lona tamā o le fo’i sa faia lea galuega mai le 1980 se’ia o’o mai i le 2015 lea sa malolo ritaea mai ai i lenei galuega o le fa’atonu o le fa’amasinoga o fanua ma suafa.’

Sa saunoa fo’i le Pulesili o le Matagaluega o Fa’amasinoga, Papalii John Taimalelagi, o lenei fa’amoemoe o le a fa’atautaia foi i le motu tele o Salafai.

“E 21 fa’atonu sa fa’atauto ananei mo le fa’amasinoga i Mulinuu i Upolu nei ma o lo’o iai le faamoemoe e oatu le faamasino sili ma ofisa o faamasinoga i le motu tele i salafai i le masina o Me e fa’atauto ai fa’atonu mo le fa’amasinoga o fanua ma suafa i Tuasivi.

“E 20 latou foi mo Savaii o le agaga ina ia tele le pool e faasoa mai ai faatonu.

“O le taimi nei lava ia o faatonu o le faamasinoga o fanua ma suafa o loo galulue i le taimi nei na o le toatolu mo Upolu lava ia ae mo Savaii pe toasefulu o loo mafai ona galulue I le taimi nei.

“O le mea lena ua ae ai se finagalo i le faamasino sili e saili nisi faatonu e lagolago I le galuega.

“O le taimi nei i Mulinuu e toatasi le faatonu tamaitai o loo iai i le faamasinoga o fanua ma suafa ae o le taeao nei e toafa faatonu tamaitai lea sa faatautoina i le taeao nei ae mo Savaii lava ia e leai se faatonu tamaitai i Savaii.”

By Deidre Tautua-Fanene 24 March 2018, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>